Sam

Obraz med dlanmi,
med prsti sreča polzi.
Ko ugasnejo luči,
iščeš krivca, kjer ga ni…

Le zatiskaš si oči,
se pretvarjaš da ne boli,
zamenjaš čevlje
in nove poti utiraš si.

Kdo ti brani pot domov?
Kdaj se boš znebil okov,
ali vedno znova le na rane sipal sol?

In spet boš sam,
saj te poznam.
Spregledal si znake,
ponavljaš napake.
Ne vem več kakšen je tvoj plan,
spreminja se iz dneva v dan
a v igri tej izgubljaš največ ti sam.

– največ ti sam.

Do večera že kot nov,
lizal med boš iz cvetov,
a v družbi angelov,
se vračal na stari naslov.

Kdo ti brani pot domov?
Kdaj se boš znebil okov,
ali vedno znova le na rane sipal sol?

In spet boš sam,
saj te poznam.
Spregledal si znake,
ponavljaš napake.
Ne vem več kakšen je tvoj plan,
spreminja se iz dneva v dan
a v igri tej izgubljaš največ ti sam.

– največ ti sam

Življenje je kot tobogan;
na vrhu gneča – spodaj sam!

In spet boš sam,
saj te poznam.
Spregledal si znake,
ponavljaš napake.
Ne vem več kakšen je tvoj plan,
saj spreminja se iz dneva v dan
a v igri tej izgubljaš največ ti sam.