Menjam life

Dan je tak že jutro je povozil vlak,
dež pa z mano vztraja in drži korak.
Prespim popoldne saj ni sonca od nikjer,
najbolje bo, da kar preskočim na večer.

Poiščem v sebi kompas, iščem pravo smer,
preveč poti, razpotja mi kalijo mir.
Na glavo se obrača vse kar naredim,
kje je smisel, če na koncu vse zgubim?

Kam zdaj, kaj naj,
kam naj obrnem se?
Da menjam life ta, res dovolj mi je.
Kam zdaj, povej!
Vse se menja, gre naprej,
le jaz stojim, se v krogu tem vrtim.

Noge v okovih in zvezanih rok,
iz dneva v dan se bolj oža moj krog.
Zamenjam vse za pravo pot!!!

Kam zdaj, kaj naj,
kam naj obrnem se?
Da menjam life ta, res dovolj mi je.
Kam zdaj, povej!
Vse se menja, gre naprej,
le jaz stojim, se v krogu tem vrtim.

In tu postaja pretesno,
me žulijo okovi,
zamenjam vse za pravo pot.

Kam zdaj, kaj naj?

Kam zdaj, kaj naj,
kam naj obrnem se?
Da menjam life ta, res dovolj mi je.
Kam zdaj, povej!
Vse se menja gre naprej,
le jaz stojim, se v krogu tem vrtim.